Finska zakonodaja o igrah na srečo: Je konec monopolnega modela neizbežen?

Finska je morda na pragu temeljitega prestrukturiranja svoje politike glede iger na srečo. Državni monopol ponudnika Veikkaus je že več let predmet razprav. Vodilni strokovnjak v industriji zdaj vidi jasne znake liberalizacije. Pričakuje se, da bo finska vlada kmalu začela s pregledom obstoječih zakonov o igrah na srečo.

To bi bil pomemben korak z daljnosežnimi posledicami za celoten severnoevropski trg iger na srečo. Mnoge evropske države so že sprejele sistem z več licencami, da bi zadovoljile željo državljanov po širši izbiri in hkrati izboljšale zaščito igralcev.

Številke in dejstva

Jari Vähänen, soustanovitelj in partner pri The Finnish Gambling Consultants, je izrazil jasno stališče o prihodnjih dogodkih. Je "skoraj gotovo", da se bo finska zakonodaja o igrah na srečo kmalu ponovno obravnavala. Ta ocena temelji na dolgoročnih opazovanjih finskega trga in mednarodnih trendov.

"Skoraj gotovo je, da se bo finska zakonodaja o igrah na srečo kmalu ponovno obravnavala." - Jari Vähänen, soustanovitelj in partner pri The Finnish Gambling Consultants

Vähänen izpostavlja vse večji pritisk sivega trga in preference igralcev. Trenutni monopol Veikkausa se sooča z močno konkurenco neregistriranih mednarodnih ponudnikov. Igralci na Finskem vse bolj uporabljajo tuje ponudbe, kar vodi v izgubo vladnega nadzora nad zaščito igralcev in davčnimi prihodki. Uvedba sistema licenciranja bi lahko to situacijo rešila.

Ozadje

Finski model iger na srečo, ki temelji na enem samem državnem operaterju, Veikkaus, je ostanek preteklih obdobij. Mnoge druge države EU so se že preusmerile na reguliran sistem licenciranja za zasebne ponudnike. Primeri vključujejo Švedsko, Dansko in Nemčijo. V takšnih sistemih se licence podelijo zasebnim podjetjem, ki jim je nato dovoljeno ponujati svoje storitve iger na srečo pod strogimi državnimi predpisi. To spodbuja konkurenco, širi ponudbo iger za potrošnike in hkrati omogoča boljši nadzor in obdavčitev industrije.

Argumenti za revizijo so raznoliki. Poleg želje po večji izbiri za igralce in zajezitvi črnega trga gre tudi za povečanje državnih prihodkov. Licenciranje zasebnih ponudnikov bi finskemu državu omogočilo pridobivanje dodatnih sredstev s pristojbin za licence in davkov, ki trenutno obidejo državno blagajno. Poleg tega bi se lahko zaščita igralcev izboljšala s sodobnimi predpisi, skladnimi z EU.

Zakaj je to pomembno za nemške igralce

Za nemške igralce te spremembe na Finskem nimajo neposrednega vpliva na obstoječo pravno ureditev. V Nemčiji so igre na srečo celovito regulirane od uveljavitve Meddržavne pogodbe o igrah na srečo 2021 (GlüStV 2021). Skupni urad za igre na srečo zveznih držav (GGL) izdaja licence za spletne igre na srečo in športne stave. Kot igralec bi morali igrati samo pri ponudnikih, ki imajo takšno nemško licenco. Te igralnice najdete na tako imenovani Beli listi GGL.

GlüStV 2021 je vzpostavil stroga pravila, namenjena zaščiti igralcev. Ti vključujejo mesečno omejitev vplačil v višini 1.000 evrov, ki jo nadzoruje centralni sistem samoizključitve LUGAS. Obstaja tudi omejitev stav v višini 1 evra na vrtenje pri spletnih igralnih avtomatih in prepoved funkcije samodejnega vrtenja. Ti ukrepi so namenjeni spodbujanju odgovornega igranja in preprečevanju odvisnosti od iger na srečo. Ti predpisi so veliko strožji kot v mnogih drugih evropskih državah, tudi v tistih s prilagodljivimi sistemi licenciranja. Medtem ko spremembe na Finskem kažejo na evropski trend k regulaciji, je Nemčija že ubrala svojo lastno pot.

Kaj to pomeni za igralnice z licenco GGL

Za igralnice z licenco GGL v Nemčiji razvoj na Finskem sprva ne pomeni spremembe poslovnih praks. Te že delujejo pod strogim licenčnim modelom in so vezane na nemške zakone. Vendar pa bi lahko dolgoročno odprtje finskega trga ustvarilo nove poslovne priložnosti. Če bi Finska uvedla sistem z več licencami, bi se lahko nemška ali mednarodno delujoča podjetja z nemškimi licencami tam prav tako prijavila za licence in razširila svoje poslovanje. To bi spodbudilo splošno konkurenco v industriji in bi lahko prispevalo k nadaljnji profesionalizaciji trga. Hkrati pa to kaže, da je trend v Evropi jasno usmerjen k reguliranim trgom, stran od nenadzorovanih monopolov ali celo sivih območij.